Velikokrat se pojavijo vprašanja, kako poteka sistem v NFL in kako so določijo tekme končnice. Še večkrat pa je uganka, kako je sestavljen sistem v študentski ligi. Zato je tukaj na kratko razloženo, kako vse skupaj deluje.
NFL
Od leta 2002 tekmuje 32 ekip, ki so razdeljene v 2 konferenci (NFC in AFC). Znotraj vsake konference so ekipe razdeljene v 4 divizije (vzhod, sever, jug, zahod). V vsaki sezoni so 4 tekme predsezone in 16 tekem rednega dela. Za začetek nas torej zanima, kako določiti spored 16 tekem. Želja organizatorja je, da je spored kar najbolj uravnotežen. Zato je spored narejen tako, da ekipa v sezoni odigra 4 tekme proti ekipam, ki so bile leto prej na 1. mestu v diviziji, 4 tekme proti drugouvrščenim, 4 proti tretjeuvrščenim in 4 proti zadnjim iz prejšnje sezone. Tako v teoriji, v praksi pa zgleda takole:
6 tekem znotraj divizije. Te tekme so vsako leto enake, proti vsakemu nasprotniku torej 3 doma in 3 v gosteh.
4 tekme proti ekipam iste divizije iz iste konference. Obstaja pravilo rotacije, tako da se 2 diviziji pomerita med sabo vsake 3 leta. Velja tudi, da se vsakič menja prizorišče tekme. Če je bilo leta 2008 tekma med ekipama A in B v mestu ekipe A, bo leta 2011 ta tekma v mestu ekipe B.
4 tekme proti ekipam iste divizije iz druge konference. Tudi tu velja pravilo rotacije in menjavanje prizorišča tekme. Ker je tukaj 4 nasprotnih divizij, se 2 diviziji pomerita med sabo vsake 4 leta.
2 tekmi proti enakouvrščenim iz iste konference. Če je ekipa C bila lani prvak svoje divizije, je doslej (6 + 4 + 4) odigrala le 2 tekmi proti lanskim prvakom. Tako dobi na spored še 2 lanska prvaka iz divizij lastne konference, ki jih sicer v tistem letu nima na sporedu.
V končnico se uvrsti 6 ekip iz vsake konference. Prvaki iz vseh 4 divizij in še 2 najboljši ekipi. Nato se naredi lestvica med temi ekipami od 1. do 6. Prvaki so na mestih 1 do 4, nato sledita še preostali 2 ekipi. 1. in 2. iz lestvice sta neposredno uvrščena v 2. krog končnice. Ostali se pomerijo v 1. krogu (wild card). 6. gostuje pri 3. in 5. pri 4. V drugem krogu 1. ekipa iz lestvice gosti najslabšo preostalo ekipo, 2. pa edino ostalo ekipo. Zmagovalca se pomerita v finalu konference, zmagovalca konference pa igrata v finalu lige (Super Bowl). Prizorišče Super Bowla je določeno v naprej, v vseh ostalih tekmah pa je domačin tisti, ki je bolje uvrščen na lestvici. Na vseh ravneh se igra na 1 dobljeno tekmo.
NCAA
Obstaja 6 glavnih konferenc (nekatere so razdeljene na 2 diviziji, nekatere ne) in še nekaj drugih konferenc. Skoraj vse dobre ekipe so v teh 6 konferencah.
Ekipe igrajo približno 8 tekem znotraj konferenc in pa še 4 zunaj konferenc. Tole razmerje 8 + 4 se razlikuje malo od konference do konference.
Kdor zmaga največ tekem znotraj konference je prvak konference. Tam, kjer majo 2 diviziji, prvaka obeh divizij igrata finalno tekmo za prvaka konference. Na koncu (po koncu rednega dela) je na sporedu 5 glavnih bowlov. Tam igra 6 prvakov konferenc in še 4 povabljene ekipe. Morajo biti pa zelo dobre tekom sezone, da so povabljene. Če je katera izmed ekip, ki niso v teh 6 konferencah, zelo uspešna, avtomatsko dobi eno od teh povabil.
Obstaja še posebna lestvica, kjer se po vsakem tednu razvrsti ekipe od najboljše do najslabše. Klasične končnice ni. Kdor je po koncu rednega dela na 1. in 2. mestu na tej lestvici, gre v finale. To finale je eden od tistih 5 glavnih bowlov.
Potem je pa še kar nekaj manj pomembnih bowlov. Gre še za eno tekmo po sezoni, kot nagrada za dobro sezono. V bowle pridejo ekipe, ki so mele vsaj .500 record. V bowlih igrajo približno po rezultatih v sezoni enakovredne ekipe. Se pa pomerijo med sabo ekipe iz različnih konferenc.
0 x komentirano:
Objavite komentar